A blast from the past

Jp, it happened – again! Koliko teh poslavljanj sem že imela v zadnjih nekaj letih. Ko se pojavijo osebe s katerimi sem bila v nekih romantičnih zvezah in se prebudijo ista, copy/paste čustva. No, »prebudijo« je mila beseda. I was struck by f*****g lightning! Izginila je vsaka razsodnost, common sense je šel v tri krasne... film se je kompletno ustavil. In, če sem iskrena, mi je bilo takoj jasno, da se je to bitje pojavilo zato, da spustim, marsikaj. Vse stvari, ki sem jih imela priložnost videti v svojem delovanju medtem, ko sem bila v njegovi bližini. Ja, lepo ogledalo je bil. Tudi dobesedno :)

Najbolj zanimiva stvar, ki sem jo imela priložnost opazovati je dinamika navezanosti. Kar se mojega doživljanja tiče, gresta zaljubljenost in navezanost z roko v roki. Tu ni svobode (ki mi je očitno tako zelo pomembna, mogoče celo najbolj pomembna. Ponovno sem videla, da sem se pripravljena odreči marsičemu, če nima okusa po svobodi). In to stanje nima niti najmanjše veze s stikom s sabo, visoki valovi vzhičenja ga odnesejo z levo roko. 

Navezanost, ki se pojavi v odnosu ni posledica ljubezni, ne prihaja od nje. Prihaja iz občutka ločenosti in hrepenenja po združitvi, zaradi občutka nepopolnosti, ne-celosti. Nekaj mi manjka in rabim nekoga, da me naredi celo. Iz tega občutka pomanjkanja je odnos obsojen na propad. Saj ta želja po združitvi vsebuje nek pohlep, ki ustvarja napetost, pritisk, obremenitev. Prisotna je teža, zakrčenost, ni pretoka, ni življenja.

Torej, spustiti je potrebno to navezanost, to hrepenenje... v odnosu sem lahko šele, ko nisem zaljubljena, ker šele takrat sem lahko pristna, ker izhajam iz sebe in ne iz fontane čustev evforije.

Zelo enostavno je, če spustim, neha boleti, boli le zato, ker ne spustim. Neskončno sem hvaležna, da se čas spuščanja bliskovito krajša. Tudi zavedanje, da si sama povzročam trpljenje s tem, ko se oklepam, pomaga :) Zakaj bi si prizadejala trpljenje? Se mar ne maram? Prav zato, ker se – izberem spuščanje. Svobodo. 

Ljubezen ni slepa, zelo dobro vidi, slepa je zaljubljenost. Ljubezen mi je že od vsega začetka kazala resnico in vedela sem, da bo slej ko prej pomendrala iluzijo. Le vzela sem si še malo časa, da se poigram. Da navidezno uživam v ideji o romantični ljubezni. Samo še tokrat. Samo, da vidim kako hitro lahko spustim. Precej hitro. Trenutno proslavljam in se radostim, sama s sabo, kakopak. In to je dovolj :)