Ali si tudi ti empat?

Že nekaj časa opažam poplavo člankov na to temo. Ali si empat? Kako preživeti, če si. Kako obvladovati to prekletstvo in podobno.

No, kar jaz iz vsega  tega razberem je, da empati ne prevzemajo odgovornosti za svoja čustva in imajo šibke ali neobstoječe meje oz. jih ne postavljajo.

Moj namen ni kritizirati ali se spravljati na kogarkoli, je le opažanje in izražanje svojih izkušenj. Če kaj poznam, poznam to. Ne-prevzemanje odgovornosti za svoja čustva. Da o ne-postavljanju meja sploh ne govorim.

Takrat, ko sem jaz doživljala vse to, kar se mi je zdelo kot groza čutenja vsega povprek, se temu ni reklo empat, temveč »joj, kako si ti občutljiva«. Ja, bila sem, še vedno sem, razlika je le v tem, da zdaj poznam svoje meje in ne dovolim, da se jih prestopa in pa zavedam se, da čustva drugih nimajo veze z mano. Ne morejo imeti. Ni možno. Ker vse, kar jaz čutim se porodi izključno znotraj mene. 

Tej občutljivosti bi danes rekla ranljivost, odprtost. In zame ni isto. Občutljivost je nekako boleča, neprijetna, povzroča stisko, vključuje tudi upor in pa željo po tem, da se vse skupaj čimprej konča.

Po drugi strani pa je ranljivost dopuščajoča, pretočna, mila in nikakor ni ogrožujoča. In, ko se me stvari dotaknejo s tega mesta ranljivosti, ne obstaja nič lepšega. Ni trpljenja, ravno nasprotno. Tu je neskončno morje sočutja in ljubezni.

Na misel mi je prišlo še nekaj primerjav med predstavo o tem kaj je empatija (ob tem, ko sem brala članke na temo empatov) in tem kaj je zame empatija oz. ni.

-          Empatija ni to, da te posrka v čustva drugih in se potem skupaj z njimi sesuvaš

-          Empatija ni težka, naporna, izčrpljujoča. Naporno je prevzemanje odgovornosti za čustva drugih.

-          Empatija nima potrebe po tem, da bi pri drugih kaj popravila

-          Empatija ni zasuvanje sogovornika z neštetimi nasveti

-          Empatija ni dajanje sebe na stran zavoljo pomoči drugim

-          Empatija ni prisilna pomoč drugim, zato, da jaz izpadem dober

-          ...

Empatija je mehkoba, fluidnost. Je v bistvu naravno, sproščeno stanje in zanjo nam ni potrebno narediti ničesar, ne rabimo je doseči. Vendar takrat, ko delujemo iz zgoraj naštetega, žal z njo nismo v stiku.